Nevarni mikroorganizmi, ki se znajdejo v naši hrani, so največkrat posledica slabe osebne higiene tistega, ki hrano pripravlja. Pri tem ne govorimo zgolj o fermentirani hrani, pač pa o hrani na sploh. Pri tem ne govorimo zgolj o mikrobioloških nevarnostih, pač pa so tukaj vključena tudi različna fizikalna in kemijska tveganja.
Človeku nevarni mikroorganizmi običajno prihajajo iz okolij, kjer se dobro počutijo. In če se dobro počutijo v človeškem telesu, jim zelo ustreza ravno temperatura 37 °C. Zato je glavni vir takih bakterij ravno človek sam, sploh, ko govorimo o pripravi hrane.
Ustrezna osebna higiena je pogoj za varno pripravo hrane. Največ bakterij, kvasov, virusov, ki delajo težave zaradi zastrupitve s hrano, napada ravno naše črevesje. In tudi vir takih bakterij je človeško črevesje. Zato je izjemno pomembno, da se higiene držimo na sanitarijah, da si roke po odhodu iz stranišča dosledno umivamo roke – to pomeni uporabo mila in tople vode za vsaj 10 sekund. Pri pripravi hrane pa si roke še enkrat umijemo tudi neposredno pred samo pripravo hrane – torej v kuhinji. Priporočljivo je, da delovna oblačila (npr. predpasnik) odložimo pred odhodom iz prostora, kjer pripravljamo hrano in si jih ponovno nadenemo, ko pridemo nazaj.
S fizikalnimi tveganji mislimo predvsem na prisotnost tujkov v hrani. Najpogostejši tujek, ki ga najdemo v industrijskih živilskih izdelkih so (poleg stekla in kovinskih koščkov) tudi človeški nohti in lasje. S primerno higieno in oblačili moramo misliti tudi na to, da se v naših izdelkih to ne bo pojavilo.
Prav tako je pomembno, da na svojih rokah in v okolju nimamo kemikalij (kozmetika, čistila ipd.), ki bi jih ponesreči vnesli v izdelek.
Menimo, da je že omemba teh težav dovolj zgovorna sama zase, da začnejo ljudje o pripravi hrane drugače razmišljati. Ni zapleteno – pripravimo si prostor in dosledno skrbimo za osnovno osebno higieno.