Sirotka in njena uporaba

Kisla sirotka nastane pri izdelavi grškega jogurta. Največkrat konča v odtoku, pa za to ni prav nobene potrebe. Gre za tekočino polno hranil in mineralov, ki jo lahko z malo iznajdljivosti koristno uporabimo.

Sirotka (angleško – whey, nemško – der Molke)  je tekočina, ki nastane, ko se mleko spreminja v različne mlečne izdelke. Pojavila se je takrat, ko se je človek prišel ukvarjati s sirarstvom in predelavo mlečnih izdelkov. Sprva so sirotko skušali uporabiti v mnoge namene, kot dodatek zdravilom, balzam za lase, celo kot prašek za strelivo. Redko pa se je uporabljala za prehranske namene.

Ko se je sirarstvo nekoliko bolj razvilo, so seveda nastajale tudi velike količine sirotke, ki je v večini primerov končala v odtoku oz. v bližnji reki. Malokdo se je oziral na njene negativne posledice v naravi, saj je, zaradi ogromne količine hranil, sirotka pustošila med floro in favno. Sčasoma je človek spremenil zakonodajo in sirarji so bili prisiljeni razmišljati o drugih alternativah. Predvsem so se usmerili v to, kako bi lahko sirotko koristno uporabili in ne v to, kako bi jo lahko varno spustili v naravo. Sirotka se je pričela več uporabljati pri proizvodnji gnojil, krmil, prehrambni industriji, še posebej pekarski, naučili so se, da jo lahko skoncentrirajo, pridobijo iz nje beljakovine in še kaj. Kljub vsemu, sirotka še vedno predstavlja pomemben izziv v mlekarski industriji.

Ko predelamo mleko v sir, dobimo približno 85 % začetnega volumna mleka v obliki sladke sirotke, ki zadrži približno 50 % hranilne vrednost  v primerjavi z mlekom. Predvsem najdemo topne beljakovine, minerale (kalcij, fosfor), vitamine, laktozo in različne količine mlečne kisline.

Kisla sirotka, ki ima izrazito nižji pH, pa največkrat nastane pri odcejanju fermentiranih mlečnih izdelkov, predvsem grškega jogurta. To vrsto sirotke, zaradi nižje pH vrednosti, manjše količine proteinov in zaradi večje količine mlečne kisline in okusa po njej, težje uporabimo pri predelavi, sploh, kadar govorimo o velikih količinah, ki nastajajo v industriji. Mogoče je eden bolj zanimivih načinov, kadar imamo na voljo ogromne količine kisle sirotke: Pridobivanje elektrike.

Kakorkoli, Če boste delali grški jogurt, boste na koncu dobili kislo sirotko, ki vsebuje okrog 4-5 % laktoze, okrog 93 % vode, 0,5 % proteinov, 0,8 % suhe snovi in minimalen odstotek maščob. Kisla sirotka, zaradi nizke pH vrednosti tudi ne bo naprej fermentirala in jo lahko zato nekaj časa hranimo v hladilniku. In ker nam doma, pri nastajanju domačega grškega jogurta ostanejo manjše količine kisle sirotke, jo lahko, z malo iznajdljivosti koristno uporabimo.

1. Uporabite jo lahko za nastanek novega jogurta, saj tudi v sirotki najdemo bakterije, ki so naredile jogurt.
2. Dodamo jo lahko v različne napitke – smutije, sokove, tudi juhe.
3. Dodamo jo lahko v testo za kruh, namesto vode – sirotka bo dodala okus po kislem testu.
4. Dodamo jo lahko v pekovske izdelke, namesto pinjenca, mleka ali vode.
5. Dodamo jo lahko v krmo za živali.
6. Uporabimo jo lahko kot gnojilo za vrtnine, še posebej rastline, ki imajo rade kislo zemljo (borovnice, rododendroni). Paziti je potrebno samo, da jo razredčite, da ne prenesete preveč hranil v zemljo.
7. Morda malce čudno ampak – dodate jo lahko v kopalno kad. Imela naj bi pozitivne učinke na vašo kožo.
8. Kisla sirotka naj bi imeli pozitivne učinke na vaše lase. Ali res, pa lahko presodite sami!
9. Načinov uporabe je najbrž mnogo – najslabše, kar lahko naredite pa je, da jo zavržete!